Dr. Julij Nemanič: Metliška črnina – kulturna in ekonomska dediščina Bele krajine

Tradicija in kakovost

Po naravnih danostih za uspevanje vinske trte, legi in zgodovinskosti je Bela krajina izrazito vinorodna pokrajina z dolgo tradicijo. Vinogradniki smo varuhi tradicije, vinske kakovosti, svojskega značaja vin, ki je sad samo naše zemlje. Zvesto spoštujemo izkušnje dedov, ki jih nadgrajujemo z novimi znanji, pridobljenimi v zadnjih petdesetih in več letih. Zavedamo se, da smo srečna generacija, ki ima priložnost z dobrim delom zapustiti prihodnjim rodovom razpoznavni pečat in dobro ime belokranjskih vin. Verujemo v uspešno bodočnost belokranjskega vinogradništva. Naša vina so bila in tudi morajo ostati odlični ambasadorji Bele krajine in Belokranjcev. To nalogo sprejemamo z odgovornostjo.

Naravne danosti

Vinogradi se razprostirajo na sončni strani Gorjancev in obronkov Kočevskega hribovja, so torej na jugovzhodnih in južnih legah. Topli vetrovi z juga blagodejno vplivajo na zorenje grozdja.

Tla – Apnenec in dolomit sta najpogostejši kamnini Bele krajine. Za območje vinorodnih Drašičev in Radovice je značilen kredni fliš s peščenjaki, laporji. Vina, ki prihajajo s strmejših predelov, črpajo svojo živahnost iz apnenčastih in dolomitnih tal. Pestrost vinskih značajev oblikujejo tudi rdečerjava kraška tla, rjava in sivorjava na flišu.

Podnebje – Gorjanci ščitijo Belo krajino pred mrzlimi severnimi vetrovi, na jugu pa je široko odprta soncu in toplim vetrovom, včasih celo z jadranskimi sapicami. Padavine se gibljejo med 1000 in 1300 milimetri in so kar zadovoljivo porazdeljene med vegetacijo.

Vodilna vloga

Že v srednjem, pa tudi pozneje v novem veku je Metlika z mestnimi pravicami od leta 1335 naprej dokazovala svojo naprednost in vodilno vlogo ne le na belokranjskem, ampak tudi širšem dolenjskem območju. V Metliki je bila leta 1865 ustanovljena prva čitalnica na Dolenjskem, leta 1869 prva požarna bramba na Slovenskem, in leta 1874 prva dolenjska hranilnica in posojilnica.

Med najprvimi vinskimi

Metliška črnina je za vinske ljubitelje in poznavalce sopomenka za Belo krajino, v tem je njen tržni in perspektivni naboj. Sinergija prepoznavnosti Metliške črnine in Bele krajine lahko deluje v obojestransko korist. Torej tudi za deželico brez na sončni strani Gorjancev, reke Kolpe in belih noš, ki je že davno tega opozarjala z vini, ki so imela več barve in moči kot rdeča vina onstran Gorjancev. Kako je doživel Belo krajino pripovednik in ljubitelj žlahtne kapljice Janez Trdina, najbolj pove njegov zapis: »Največjo važnost in čast v Beli krajini si je pridobila vinska trta, kajti tukajšnji svet leži tako lepo proti soncu, apnena zemlja služi tako krasno trsju in grozdju, da sodi brez ugovora med najprve vinske v celi Avstro-Ogrski«.

Metliško črnino je menda čislal France Prešeren, pila jo je tudi takratna ljubljanska gospoda. Metličani se radi ponašamo z napisom Točimo metliška vina, ki je na gostišču ob Ljubljanici visel v Prešernovem času. Kot edini slovenski javni napis takrat v Ljubljani.

Josip Vošnjak je v knjigi Umno kletarstvo iz leta 1873 (Slovenskim vinorejcem v poduk) ugotavljal, da rastejo v metliškem in črnomaljskem okraju sploh najboljša vina in to v vinogradih v Drašičih, Semiču, Lokvici, Radovici, Vinjem vrhu. Istega leta je zapisal Janez Trdina: »Po semiško vino hodijo Kočevarji in Ribničani, metliško ima kupcev na izbiro zlasti iz Gorenjskega; pa tudi dolenjski gostilničarji bi se sramovali, ako ne bi mogli ponuditi bolj odličnim gostom metliške kapljice«.

Napredni Navratil

Nimamo pisnega dokazila, lahko pa domnevamo, da je ime rdečega vina Metliška črnina nastalo v času druženja Antona Navratila in Janeza Trdine. Pozneje je bilo tržno modro, da se rdeča vina, pridelana v Beli krajini, označujejo z že uveljavljenim imenom Metliška črnina. Ko trtne uši še ni bilo v Beli krajini, a je že strašila po Evropi, si je Metličan Anton Navratil, sicer deželni poslanec, nabavil cepiče najboljših francoskih, laških, ogrskih, jugoslovanskih in primorskih sort ter jih cepil na ameriško podlago. V Trdinovih zapiskih iz leta 1870 do 1879 beremo: »V metliški gorici je letos cepil A. Navratil trte na francoski način in vse so se prijele«. To je lep dokaz o naprednem vinogradništvu Bele krajine v drugi polovici 19. stoletja.

Po katastrofi, ki jo je povzročila trtna uš, saj je uničila skoraj vse vinograde v Evropi, so začeli ustanavljati trsnice in pridelovati cepljenke na ameriški podlagi, odporni proti uši. Leta 1893 so začeli s trsnicami v Drašičih pri Metliki in v Črnomlju.

Belokranjski trsnici sta dali letno od 80 tisoč do 120 tisoč podlag. Leta 1929 so začeli graditi zadružno vinsko klet pri železniški postaji v Metliki, istega leta je Dravska banovina v Novi Gori pri Drašičih uredila matičnjak in matični vinograd. Leta 1932 so dokončno določili vinorodne okoliše ter trsni izbor za Dravsko banovino. Vseh okolišev je bilo trinajst, med njimi tudi črnomaljsko-metliški, ki je imel 1600 hektarjev vinogradov s povprečnim pridelkom 37,5 hl/ha. Vinogradi v okolici Metlike so bili zaradi naravnih danosti bolj strnjeni, manj razdrobljeni, zato se je kot vinogradniški belokranjski center lažje uveljavljala Metlika. Tudi to je utrdilo oznako vina Metliška črnina, saj se ga je največ prodalo iz zadružne kleti v Metliki. Taka organiziranost vinogradništva v Beli krajini se je nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni, takrat z začetkom gradnje sodobne zadružne vinske kleti v Metliki leta 1956.

Sestava Metliške črnine PTP

Glavni sorti sta modra frankinja in žametovka z manjšim deležem portugalke in drugih sort (glej Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – Metliška črnina in Belokranjec, Uradni list RS, št. 5/2008). Metliška črnina se ne poteguje za vinske vrhove, ponaša pa se s prepričljivo kakovostjo in pitnostjo, ki postajata pomemben element konkurenčnosti vina.

Organoleptika

Očesu privlačna škrlatno rdeča barva z vijoličnimi odtenki je srednje globoka. Z zorenjem se modri odtenki zgubljajo in prehajajo v rdeče rubinasto barvo. Pozorno oko lahko odkrije v odtenkih del strukture vina. Sadnost je razpoznavna aroma tega vina: od sveže obranih gozdnih jagod, divjih češenj, višenj do malin, v mladem vinu zadiši tudi po potoniki. Z leti se razvijejo arome zrelih rdečih drobnih sadežev, krušne skorje, marmelade gozdnih sadežev, praproti, s kančkom pražene kave in pridihom popra; odvisno od letnika in bogastva vina.

Prvi vtis v ustih je blaga sadnost, sledijo živahne zaznave okusnih taninov. Kljub rahli trpkosti se lepo čuti grozdje, pogosto zaradi kisline, ki daje vinu živahnost in poudarja mladost. Manjši pomen pripisujemo tehnologiji, bolj pomembna je zrelost grozdja, da bi ohranili značaj terroirja. Za Metliško črnino je sadnost v ustih bistvena in ta zrcali rastišče. Po požirku se aroma zadržuje nekaj sekund, vino je srednje dolgo. Odhodu arom sledi v prvem letu mladostno živahna taninasta zaznava in saden pookus. Pri zrelem vinu občutimo žametno slovo, saj se kisline z leti umirijo. Vino ohrani vitalnost od treh do pet let, pozneje zgublja na sočnosti.

Z jedmi

Med Metliško črnino in pečenim jagenjčkom se res krešejo iskrice ljubezni. Ta ljubezen je dolga, saj je jagenjček na ražnju tudi eden od simbolov belokranjske kuhinje, zato ne čudi, da sta rada skupaj. Toda Metliška črnina, nezvesta ljubica, se imenitno druži še z drugimi mesnimi jedmi: s telečjo in svinjsko pečenko, raguji, pečeno raco in gosjo, pljučnim filejem, šunko v testu, z jedmi z žara. Sladokusec s posluhom za ljubezen med krožnikom in kozarcem bo preveril zrelost vina in začinjenost omenjenih jedi ter gotovo izbral pravo k Metliški črnini.

Svojska in ugledna

Spomladi 2009 je bil ustanovljen Konzorcij Metliške črnine. Cilj njegovih članov je s prepoznavno kakovostjo vzdrževati ugled belokranjskih vin. Jedro uspeha posameznega vinarja, okoliša, države je v osnovni kakovosti. Metliška črnina je osnovna kakovost, torej temelj belokranjskega vinarstva. Cilj Konzorcija ni, da se govori o posameznem vinarju, temveč o Metliški črnini in Belokranjcu. Zato se trudimo, da s skupnimi močmi in nesebičnostjo pridelujemo vino kakovostnega razreda, saj je Metliška črnina vino za razne priložnosti, ne samo za izjemne dogodke.

Tradicionalno so se naši predniki zgledovali po romanski praksi (Bordeaux), saj so rdeče vino pridelovali iz različnih rdečih sort grozdja in iskali tako razmerje med sortami, ki je dalo želene organoleptične značilnosti. Današnje poznavanje kemičnih parametrov posameznih sort (in sortni vinogradi) omogočajo še optimalnejše razmerje med sortami. Ta možnost pomaga ohranjati značaj vina, manj so opazna nihanja med letniki.

Metliška črnina je zaradi vsega tega drugačna, svojstvena, prepoznavna po svojih organoleptičnih značilnostih. Takšne ni mogoče pridelati nikjer v Sloveniji, niti v svetu. Ker odraža belokranjsko naravo (terroir), je nezamenljiva s katerimkoli drugim vinom. To je velik in pomemben adut vin terroirja, ki so zaščitena. Naši cilji z Metliško črnino torej so: pridelati še bolj svojsko, poudariti njeno specifičnost, utrjevati njen ugled.

Dr. Julij Nemanič
V Metliki, junija 2010